Neplačevanje preživnine je, na žalost, zelo pogosta težava. Ne glede na razlog za razpad zveze, otrok zagotovo ni kriv in prav je, da mu oba starša omogočita dostojno mladost in pot do izobrazbe.
Pred dnevi se je na nas obrnila stranka, ki ji bivši partner ne želi plačevati preživnine. Kakšne so njene možnosti?
Kdaj je preživnino sploh potrebno plačevati?
Ob razpadu zakonske ali zunajzakonske zveze, mora eden od partnerjev, drugemu plačevati preživnino za skupne otroke, ki so mladoletni ali pa so še vključeni v program izobraževanja, do 26. leta.
V našem primeru je preživnina že bila določena. V kolikor višina preživnine še ni določena, je prvi smiselni in najcenejši korak pogovor z bivšim partnerjem in sporazumna določitev le-te, običajno to poteka tudi s sodelovanjem centra za socialno delo. Žal, to velikokrat ni možno. Bodisi zaradi zamer, vztrajanja, ne strinjanja glede višine… v takšnem primeru eden od staršev vloži tožbo pri pristojnem sodišču, ta pa odloči o višini preživnine.
Torej, če se preživnina ne plačuje, lahko drug starš ali otrok sam, če je polnoleten, vloži predlog za izvršbo. Pravnomočna sodba sodišča, v kateri je določena višina preživnine, neposredno izvršljiv notarski zapis ali sporazum o plačevanju preživnine, ki je potrjen s sklepom sodišča, predstavlja izvršilni naslov. To pomeni, da ni potrebna ponovna tožba, vložiti je potrebno le predlog.
Sodišče v tem primeru izda sklep, v katerem dovoli izvršbo s predlaganim izvršilnim sredstvom (to je lahko plača, prodaja premičnin, nepremičnin…).
Če starš predvideva, da drug starš tudi v bodoče preživnine ne bo plačeval, lahko sodniku predlaga, da izda predhodno odredbo in poleg že zapadlih obrokov preživnine, zavaruje tudi obroke preživnine, ki bodo zapadli v naslednjem letu. To se lahko stori denimo z zadržanjem sredstev na dolžnikovem osebnem računu.
V kolikor pa izvršba ni uspešna, lahko upravičenec odda vlogo za izplačilo nadomestka preživnine pri Preživninskem skladu. Vloga se lahko odda do dopolnjenega 18. leta in če je izvršba bila neuspešna oziroma v kolikor postopek še ni končan, od vložitve predloga za izvršbo pa je preteklo že več kot tri mesece.
Neplačevanje preživnine je konec koncev tudi kaznivo dejanje. Kazenski zakonik (KZ-1) za tak primer določa zaporno kazen do enega leta, v kolikor pa je upravičenčevo preživljanje ogroženo ali se storilec plačevanju izmika, pa do tri leta.
V vsakem primeru znajo takšni postopki slabo vplivati na otroka, pogojeni so tudi finančno. Zato – v kolikor obstaja možnost, predlagamo sporazumne dogovore. V takšnih primerih je dobro pozabiti razlog za razpad zveze in sodelovati, saj bo to za otroka najbolj prizanesljivo.
Pri sporazumu, pogovoru in če ne gre drugače, tudi pri vložitvi predloga za izvršbo, vam z veseljem svetujemo in pomagamo.
Opozorilo: Informacije v članku ne predstavljajo konkretnega pravnega nasveta in so zgolj informativne narave. Vsako konkretno zadevo je potrebno preučiti in se seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami. Prav tako je možno, da se je od objave do trenutka, ko članek berete spremenila zakonodaja. Zato vas vabimo, v kolikor potrebujete konkreten pravni nasvet, da nas kontaktirate na info@pro-nobis.si.
