1.6.2022 se je pričel uporabljati novi Gradbeni zakon[1] (v nadaljevanju GZ-1). V tem članku z vami delim nekaj najpomembnejših sprememb, ki jih prinaša.
Trije glavni razlogi za sprejem novega GZ-1 so:
- sodba Ustavnega sodišča U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, ki določa nezakonitost 152. in 156a. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15), ki sta nesorazmerno posegala v pravico do spoštovanja doma na podlagi upravne odločbe,
- napake in pomankljivosti ugotovljene iz prakse,
- koalicijske zaveze – prenova gradbene in prostorske zakonodaje, ter odprava nepotrebnih administrativnih ovir.[2]
Spremenjen pomen izrazov
Že takoj v 3. členu zakona lahko ob primerjavi s starim Gradbeni zakonom[3] (v nadaljevanju GZ) opazimo, da spreminja, dodaja, dopolnjuje ter odpravlja nekatere splošne pojme, ki se ponavljajo skozi zakon.
Pomembnejša izmed teh sprememb je morda ta, da zakon namesto dosedanje »vodje del« uvaja naziv »vodje gradnje«. Položaj le-tega je podrobneje urejen v 19. členu GZ-1. Ta naziv pa so vpeljali z namenom jasne ločitve med reguliranim poklicem in opravljanjem storitve gradnje. Ta sprememba se najbolj občuti na področju vpisovanja v imenik vodij gradenj, v katerega se bodo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, od 1. 6. 2022 dalje, lahko vpisovali samo še mojstri s področja gradbeništva.[4]
Drugi novejši pojem, ki je morda nekoliko pomembnejši pa je manjša rekonstrukcija. Gre za dela, ki presegajo vzdrževanje objekta, vendar še ne dosegajo nivoja rekonstrukcije. Lahko gre za izboljšavo ali zamenjavo konstrukcijskih elementov, ti pa ne smejo ogrožati stabilnost konstrukcije, ne sme iti za zamenjavo elementov javnega vodovoda ali kanalizacije ipd. (polna definicija je v 14. točki 3. člena GZ-1). Za takšna dela več ni potrebno gradbeno dovoljenje, temveč je potrebno le pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka.[5]
Prav tako pa na novo gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobiti za rekonstrukcijo, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, pri čemer se lega, gabariti, namembnost in zunanjost objekta ne spremenijo, in se z deli začne najpozneje v 3 mesecih po naravni ali drugi nesreči. Ta se po novem izvaja le na podlagi prijave začetka gradnje.[6]
Uporabno dovoljenje
Naslednja bistvena sprememba je poenostavitev pri pridobivanju uporabnega dovoljenja. Na novo se omogoča pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt zgrajen pred 1. januarjem 2005
skladno z gradbenim dovoljenjem, če:
- je vpisan v kataster nepremičnin (ali je predloženo dokazilo vloženi zahtevi),
- zanj ni bil izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo,
- je zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložena izjava pooblaščenega strokovnjaka, iz katere izhaja, da je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem (dopustna so morebitna manjša odstopanja).[7]
Hkrati pa novi zakon vzpostavlja fikcijo, da imajo uporabno dovoljenje enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja pred 1. 6. 2018 (z morebitnimi
dopustnimi manjšimi odstopanji, kar lahko lastnik objekta izkaže z izjavo pooblaščenega strokovnjaka), če zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so vpisane v kataster nepremičnin.[8]
Na zahtevo lastnika objekta upravni organ izda odločbo, da ima stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu.
Na področju uporabnega dovoljenja je posebna novost tudi to, da lahko investitor enostanovanjske stavbe poda zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tudi če stavba nima izvedenega ali dokončanega ovoja (fasade). Mora pa ga (ovoj oz. fasado) investitor dokončati v roku treh let.[9]
Zakaj je uporabno dovoljenje tako pomembno? Z njim se dovoli uporaba objekta, hkrati pa je to pogoj za pridobitev hišne številke. Uporabnega dovoljenja pa ne potrebujejo nezahtevni objekti – to so objekti, ki so manjših dimenzij, ki so konstrukcijsko nezahtevni in prostorsko zaznavni.
Če niste prepričani kam bi uvrstili vaš objekt, kaj točno pomeni pojem manjše rekonstrukcije in vzdrževanje objekta, si to lahko pogledate v prilogah Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22), kjer na koncu strani najdete priloge: klasifikacija objektov, manjša rekonstrukcija in vzdrževanje objekta.
Objekt daljšega obstoja
Ohranja se postopek pridobitve dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
Spreminja se mejni datum in sicer je po novem možno pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja za objekte, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in
bistveno enake namembnosti.
Gradbeno dovoljenje
Naslednja novost, ki jo prinaša GZ-1 je možnost skrajšanega ugotovitvenega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. To se lahko izda brez zaslišanja strank, če investitor v postopku za izdajo dovoljenja priloži dokumente, ki so našteti v 62. členu GZ-1. Organ ga bi naj izdal v roku 30 dni.
Še nekatere druge novosti, ki jih prinaša GZ-1:
- podjetja bodo lahko začasno (do tri leta) postavila na svojem dvorišču skladišča poleg obstoječih objektov, ter po potrebi vzporedno pridobivala gradbeno dovoljenje za tak objekt;
- nad nezahtevnimi objekti lahko inšpekcijski nadzor izvajajo tudi občinske inšpekcije;
- pod določenimi pogoji se lahko uporabljajo materiali, ki so že bili v uporabi;
- omogočena je legalizacija samo za dele objekta;
- predvideva se poslovanje prek sistema eGraditev, ki naj bi bil vzpostavljen do 1. 1. 2024 (do takrat pa se zahteve, izjave, prijave, sklepi in odločbe vlagajo in izdajajo v pisni obliki, dokazilo o zanesljivosti objekta pa se lahko vloži na elektronskem nosilcu).[10]
Če vas zanima še več, si lahko preberete Pregled novosti Gradbenega zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor:
Za dodatna vprašanja in nasvete smo vam na voljo na info@pro-nobis.si.
Opozorilo: Informacije v članku ne predstavljajo konkretnega pravnega nasveta in so zgolj informativne narave. Vsako konkretno zadevo je potrebno preučiti in se seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami. Prav tako je možno, da se je od objave do trenutka, ko članek berete spremenila zakonodaja. Zato vas vabimo, da nas, v kolikor potrebujete konkreten pravni nasvet, kontaktirate tukaj ali na info@pro-nobis.si.
[1]Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21).
[2]Ministrstvo za okolje in prostor, Gradbeni zakon (GZ-1) (UL RS, št. 199/21), pregled novosti [internetni vir]. Dostopno dne 11. 8. 2022, na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Sporocilo-za-javnost/2022/01_Januar_2022/25_GZ_predstavitev/22_01_25_SJ_Pregled_GZ_predstavitev.pdf.
[3]Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20, 15/21 – ZDUOP in 199/21 – GZ-1)
[4]Janko Rozman, Novi Gradbeni zakon (Gz-1) [Internetni vir]. Dostopno dne 11. 8. 2022, na: https://www.ozs.si/novice/novi-gradbeni-zakon-gz-1-61d816412114e06c235baffc.
[5]7. člen GZ-1
[6]3. odstavek 5. člena GZ-1
[7]Ministrstvo za okolje in prostor, Gradbeni zakon (GZ-1) (UL RS, št. 199/21), pregled novosti [internetni vir]. Dostopno dne 11. 8. 2022, na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Sporocilo-za-javnost/2022/01_Januar_2022/25_GZ_predstavitev/22_01_25_SJ_Pregled_GZ_predstavitev.pdf.
[8]1. odstavek 149. člena GZ-1
[9]5. odstavek 80. člena GZ-1.
[10]Janko Rozman, Novi Gradbeni zakon (Gz-1) [Internetni vir]. Dostopno dne 11. 8. 2022, na: https://www.ozs.si/novice/novi-gradbeni-zakon-gz-1-61d816412114e06c235baffc.
