Kriptovalute postajajo čedalje bolj priljubljene tudi v Sloveniji. K temu je dodatno pripomogla pandemija Covida-19, zaradi omejitve fizičnih stikov, hkrati pa so posamezniki imeli na voljo več časa, kot ga imajo sicer – tako so se mnogi s tem prvič spoznali prav v tem času.
Virtualni denar kot oblika brezstičnega plačevanja je v porastu, trg kriptovalut pa je bil v zadnjem letu zelo razgiban in zanimiv. Cene virtualnih valut so in še dosegajo rekordne vrednosti. Plačevanje s kriptovalutami je nekaterim že popolnoma samoumevno, vedno več ponudnikov blaga in storitev pa svojim strankam tovrstno plačevanje že omogoča.
Eden izmed ponudnikov, ki omogoča plačevanje s kriptovalutami v sodelovanju s trgovci v Sloveniji je tudi GoCrypto.
Promet s kriptovalutami še ni dobro urejen, saj lahko fizična oseba zasluži zelo veliko in davka od dobička ne plača, bodisi zaradi poredke prodaje, kot bomo spoznali v nadaljevanju, imetja plačilnih kartic, ki jih ponujajo razne kripto platforme, če pa opravlja dejavnost v okviru svojega podjetja, pa se davku ne mora izogniti.
TRGOVANJE S KRIPTOVALUTAMI
Kako je z obdavčitvijo v Sloveniji?
V kolikor gre za fizično osebo, ki dohodek dosega s prodajanjem virtualnih valut, se dohodnine (davka od dohodkov fizičnih oseb) ne plača, pod pogojem, da fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov v zvezi z opravljanjem dejavnosti (kot samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo ali kakšna druga pravno-organizacijska oblika).
Fizični osebi, ki dosega dohodek iz trgovanja s kriptovalutami v okviru opravljanja dejavnosti, se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na dva načina:
– z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali
– z upoštevanjem normiranih odhodkov.
RUDARJENJE KRIPTOVALUT
Dohodek, ki ga fizična oseba doseže pri rudarjenju kriptovalut je obdavčen v skladu z ZDoh-2.
Obdavči se kot:
- drugi dohodek po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2 v nadaljevanju) pod pogojem, da ga fizična oseba ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. Višina dohodka se v evrih določi upoštevaje vrednost virtualne valute v evrih v času, ko je dohodek prejet. Davčna osnova je v obravnavanem primeru dosežen dohodek, od katerega se akontacija dohodnine izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove. Stroškov električne energije, nakupa opreme, izobraževanja in drugih stroškov se ne upošteva pri znižanju davčne osnove. Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov lahko oddate tudi elektronsko, preko sistema eDavki, ali obrazec oddate v fizični obliki na katerikoli finančni urad.
2. dohodek iz dejavnosti po ZDoh-2. Za fizično osebo, ki dosega dohodek rudarjenja v okviru opravljanja dejavnosti, se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na enega izmed naslednjih načinov:
- z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali
- z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Dejavnost, ki jo bom opravljal v podjetju bo rudarjenje kriptovalut. Kakšno dejavnost lahko registriram?
Po standardni klasifikaciji ta dejavnost sodi med dejavnost obdelave podatkov in povezanih dejavnosti, trgovanje s kriptovalutami pa spada med druge nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje.
RUDARJENJE KOT ODDAJANJE PREMOŽENJA V NAJEM
V povezavi z opravljanjem dejavnosti rudarjenja lahko oblikujete poslovni model, na podlagi katerega lahko svojo računalniško moč za rudarjenje posodite dejanskim rudarjem.
Lahko gre za neposredno posojanje ali posojanje preko posrednikov, ki jo potem posredujejo končnim uporabnikom v procesu rudarjenja (rudarjem).
V tem primeru dohodek, ki ga ustvari najemodajalec, tj. tisti, ki posoja svojo računalniško moč, ni dohodek dosežen z rudarjenjem. Tovrstni dohodek se obravnava kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem (obrazec) ali kot dohodek iz dejavnosti, če ga dosega fizična oseba v okviru organizirane dejavnosti (podjetja).
KDAJ GRE ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI IN KDAJ ZA DELO NA ČRNO?
Presoja, ali gre pri trgovanju s kriptovalutami za dejavnost ali ne, je odvisna od vsakega posameznega primera. Med dejavniki je tudi vrednost prometa in število transakcij v določenem obdobju. Če posameznik opravlja dejavnost, se mora vpisati v poslovni register in plačati usrezen davek. V kolikor se ugotovi kršitev – posameznik, fizična oseba, ki trguje s kriptovalutami in se njegova dejavnost že šteje za opravljanje dejavnosti, opravlja namreč delo na črno.
Podoben odmeven primer v Sloveniji je bil v letu 2019, ko je posameznik moral plačati kar 100.000€ davka od dohodka. Ko so ugotovili delo na črno, je oseba vložila samoprijavo na finančni urad, na podlagi katere je plačal zgoraj omenjeni znesek. Trgoval je namreč kot fizična oseba, njegova ravnanja (število transakcij in vrednost prometa), pa so kazala na opravljanje dejavnosti.
Tukaj je bistvena razlika s poredko prodajo, ki pa ni obdavčena. Če posameznik zgolj parkrat na leto proda kriptovalute in si jih izplača na svoj osebni transakcijski račun ter pri tem ustvari dobiček, ta zaenkrat še ni obdavčljiv.
Poglejmo si nekaj konkretnih primerov, kdaj gre za opravljanje dejavnosti in kdaj ne:
1. Fizična oseba je del svojih prihrankov vložila v nakup virtualnih valut. Z virtualnimi valutami je aktivno dnevno oziroma tedensko trgovala, kar se je odrazilo v 107. trgovalnih dneh in v 1.020 naročilih nakupov in prodaj, ki jih je oseba opravila v obdobju enega leta. Vrednost vseh izvedenih transakcij na trgih virtualnih valut je v tekočih cenah, presegla 1 mio €, povprečna vrednost portfelja (končna + začetna vrednost)/2 v tem obdobju pa znaša 200.000 €.
Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, število realiziranih naročil, ki jih je zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij tem obdobju, ter povprečna vrednost portfelja virtualnih valut kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).
2. Fizična oseba aktivno trguje na trgih virtualnih valut. V obdobju enega leta je tako na teh trgih imela 103 trgovalne dneve. Povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju je znašala 210.000 €. Hkrati je fizična oseba del (neformalno) organizirane skupine ljudi, ki si je načrtno razdelila posamezne delovne naloge (npr. spremljanje posameznih segmentov trga virtualnih valut). Med seboj si izmenjujejo pridobljena znanja, podatke in informacije oziroma na drug način (poslovno) sodelujejo z namenom doseganja dobičkov pri trgovanju.
Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, povprečna vrednost portfelja virtualnih valut in obstoj organizacijske strukture namenjene doseganju večje uspešnosti pri trgovanju, kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).
3. Fizična oseba trguje na borzah. V obdobju enega leta je na borzah virtualnih valut izvedla 1.080 naročil poslov. Skupna vrednost vseh transakcij fizične osebe na trgih virtualnih valut presega 1 mio €. Oseba vlaga oziroma investira v specializirano računalniško in drugo opremo in/ ali v pridobivanje informacij, znanj in poslovnih povezav za namene trgovanja z virtualnimi valutami.
Število realiziranih naročil, ki jih je davčni zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij v obdobju enega leta, ter vlaganja v opremo in/ali v pridobivanje informacij za namene trgovanja kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).
V primerih od 1 do 3 ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba mora najkasneje, ko so razvidne okoliščine trajnega, rednega trgovanja, registrirati ustrezno dejavnost, dokumentirati svoje poslovne dogodke in voditi ustrezne poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi.
4. Fizična oseba je v letu 2015 kupovala virtualne valute. Skupna vrednost nakupov v letu 2015 je znašala 50.000 €. Opravila je več kot 950 naročil nakupov virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvedla naročila, pa je presegalo eno tretjino leta. S kupljenimi virtualnimi valutami fizična oseba v naslednjih dveh letih ni trgovala. Držala jih je v lasti kot naložbo. V letu 2018 je fizična oseba virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je znašala 250.000 €, pri tem je opravila 985 naročil prodaj virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvajala ta naročila, pa je bilo večje od 100.
Fizična oseba v obravnavanem primeru ni opravljala dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, kljub temu, da je v letu 2015 opravila večje število naročil nakupov virtualnih valut (950) v razdobju ene tretjine leta in v letu 2018 opravila 985 naročil za prodajo v obdobju ene tretjine leta. Fizična oseba je v letu 2015 opravila nakupe virtualnih valut, čez dve leti, to je v letu 2018, pa je slednje prodala, kar pomeni, da fizična oseba trgovanja ni izvajala aktivno (v letu 2016 in 2017 ni ne kupovala niti prodajala), kar bi lahko nakazovalo na opravljanje dejavnosti. Nakupe virtualnih valut ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne investicije. Vrednost realiziranih naročil virtualnih valut v obdobju leta 2018 je znašala 250.000 €, kar pa se skupaj z ostalimi okoliščinami, ne prepozna, da gre za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami,
5. Fizična oseba tekom celega leta doseže dohodek iz rudarjenja virtualne valute v višini 3.000 €, npr. 250 € mesečno. Računalnik, ki je dovolj zmogljiv tudi za rudarjenje, uporablja ga pa tudi za osebne potrebe, je kupila sama. Fizična oseba ni vlagala sredstev v namensko opremo in druga sredstva za opravljanje dejavnosti ter ni vlagala sredstev v pridobivanje informacij, znanj in tehnologij. Rudarjenje je izvajal sama in ne v neki organizacijski strukturi, kjer je obstajala delitev dela med več osebami.
V obravnavanem primeru se dohodek, ki ga fizična oseba v obliki virtualne valute pri kreiranju oz. »rudarjenju«, obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in ne gre za opravljanje dejavnosti. Fizična oseba sredstev ni vlagala za nakup namenske opreme za rudarjenje, prav tako ni vlagala sredstev za pridobitev znanja oziroma za izobraževanje s področja rudarjenja virtualnih valut.
6. Fizična oseba je narudarila virtualno valuto, ki je bila v trenutku, ko je bila narudarjena vredna 1.000 €. Čez pol leta je ta fizična oseba virtualno valuto prodala za 1.300 €.
V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenja ne opravlja v okviru dejavnosti, se doseženi dohodek pri kreiranju oziroma rudarjenju virtualnih valut obdavči v skladu z ZDoh-2 kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Ob odsvojitve take virtualne valute pa se dohodnine ne plača na podlagi 1. točke 32. člena ZDoh-2.
V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenje opravlja v okviru dejavnosti, se narudarjena virtualna valuta v celoti šteje za prihodek iz dejavnosti. Do odsvojitve in ob odsvojitvi virtualne valute se morebitni prihodki oziroma odhodki vključujejo v davčno osnovo po splošnih pravilih za obdavčitev dejavnosti, torej v odvisnosti od računovodske obravnave poslovnih dogodkov.
Fizična oseba, posrednik oziroma upravljalec trguje z virtualnimi valutami za račun drugih oseb – naročnikov oziroma vlagateljev. Svoje storitve posrednik naročnikom zaračunava bodisi v obliki provizije od posla bodisi na drug način.
Kadar fizična oseba proti plačilu (v kateri koli obliki) trguje z virtualnimi valutami in/ali izvaja druge sorodne storitve za račun tretjih oseb, gre za opravljanje dejavnosti posredništva. Dohodek posrednika je plačilo za opravljeno storitev in ne dobiček, dosežen s trgovanjem z virtualnimi valutami.
7. Mama, ki ni vešča trgovanja z virtualnimi valutami, naroči sinu, ki je tega vešč, naj ji za 1.000 € na borzi kupi virtualne valute kot naložbo. Sin slednje kupi v svojem imenu in za tuj račun. Pri tem tudi sam občasno, 80 dni v letu, vlaga v nakup virtualnih valut z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu. Izvede 700 naročil nakupov in prodaj v letu, povprečna vrednost njegovega portfelja je 30.000 €.
V obravnavanem primeru ne gre za opravljanje dejavnosti posredništva, saj sin nakupov in prodaj za tretje osebe ne izvaja trajno, kontinuirano, proti plačilu, …. Svoje storitve tudi ne ponuja na trgu. Prav tako sin ne opravlja dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, ne glede na to, da sam v svojem imenu in za svoj račun opravi v davčnem letu večje število nakupov in prodaj virtualnih valut, vendar z njimi aktivno ne trguje, prav tako tega ne izvaja kontinuirano, kar se odraža v manjšem številu trgovalnih dni.
Pri presoji, ali gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti posredovanja, se primarno izhaja iz splošnih predpostavk dejavnosti, pri tem pa so poleg splošnih okoliščin trgovanja pomembne še posebne okoliščine, kot je upravljanje s sredstvi tretjih oseb in npr. oglaševanje opravljanja dejavnosti trgovanja.
Za regulacijo in nadzor na področju kriptovalut si med drugimi prizadeva Evropska centralna banka, pa tudi posamezne države si želijo regulacije na globalni ravni, kar je zaradi samega koncepta kriptovalut precej težko. V Sloveniji so spremembe predvidene v letu 2022 – obdavčitev dobičkov fizičnih oseb iz naslova trgovanja, bi naj znašala 20 odstotkov. Za osnovo bi naj vzeli razliko med vrednostjo nakupa in izplačilom na račun.
VIR: Furs.si, Rtvslo.si
Opozorilo: Informacije v članku ne predstavljajo konkretnega pravnega nasveta in so zgolj informativne narave. Vsako konkretno zadevo je potrebno preučiti in se seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami. Prav tako je možno, da se je od objave do trenutka, ko članek berete spremenila zakonodaja. Zato vas vabimo, da nas, v kolikor potrebujete konkreten pravni nasvet, kontaktirate tukaj ali na info@pro-nobis.si.
