Razumljivo je, da je veliko delavcev in delodajalcev ta trenutek v stiski in da jih veliko ne ve kako postopati pravilno.
Pomembno je, da k problemu ne pristopamo protizakonito, da delavca obravnavamo spoštljivo in da si na koncu ne nakopljemo še večjih stroškov.
V izogib najpogostejšim napakam, smo objavili nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Predlagamo vam pa, da nam na elektronski naslov info@pro-nobis.si posredujete –
DELAVCI: posredujte nam svoj primer, mi pa bomo preverili ali je delodajalec v vašem primeru ravnal zakonito in pravilno (ukrepanje je potrebno takoj),
DELODAJALCI: pošljete svoje vprašanje, da vam lahko ustrezno svetujemo. Pripravimo vam lahko tudi ustrezno odločbo, spremembo pogodbe, odpoved ipd.
Kako naj ravna delavec, ki ne more priti na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja meje s
sosednjimi državami?
Delavec lahko upraviči svojo odsotnost z dela zaradi nastanka višje sile.
V tem primeru je upravičen do nadomestila v višini 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače.
Kako naj ravna delavec, ki zaradi zaprtja vrtcev in osnovnih šol ne more zagotoviti varstva otroka?
Delavec (eden od staršev) je v takšnem primeru upravičen do odsotnosti z dela, upravičen je do nadomestila
v višini 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače.
Upravičenost odsotnosti z dela zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi varstva otroka zaradi zaprtja
vrtcev in osnovnih šol je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera (možnost zagotovitve
varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, ali gre za otroka do vključno 5. razreda osnovne
šole, možnost ustreznejše razporeditve delovnega časa, ali ne velja omejitev odsotnosti z dela zaradi nujne
prisotnosti na delovnem mestu, npr. zdravstveni delavci).
Ali lahko delodajalec od delavca zahteva, da v primeru, ko delavec ostane doma zaradi varstva
otroka ali zaradi nemožnosti zagotavljanja dela, koristi letni dopust?
Enostransko odrejanje letnega dopusta je v nasprotju z zakonom. Delodajalec odobri letni dopust v skladu
z dogovorom z delavcem.
Ali lahko delodajalec odredi izredni (neplačani) dopust? Za koliko dni? Koliko časa?
Delovna zakonodaja ne ureja izrednega (neplačanega) dopusta. Neplačani dopust predstavlja odsotnost z
dela zaradi interesa delavca, zato ga ni dopustno odrediti iz razlogov, ki so na strani delovnega procesa. Lahko se zanj odloči sam delavec.
Kakšna je vsebina odreditve dela na domu? Ali naj se odredba o delu na domu nanaša na
posameznega delavca ali se lahko nanaša na skupino delavcev?
Delodajalec naj z odredbo o delu na domu opredeli bistvene okoliščine (razlog, vrsto dela, način spremljanja
dodeljenih delovnih nalog, delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec, dosegljivost delavca, način
sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, napotke glede varnega in zdravega
dela od doma). Odredba se lahko nanaša na posameznega delavca ali na skupino delavcev, pri čemer
mora delodajalec zagotoviti varstvo osebnih podatkov.
Ali lahko delodajalec odredi opravljanje drugega dela zaradi izjemnih okoliščin? Ali lahko npr. odredi
varnostniku na vhodu podjetja/recepciji, da obiskovalcem meri telesno temperaturo in kakšno
zaščito mora zagotoviti za to delo?
Glede na prisotnost izjemnih okoliščin je dopustno odrediti opravljanje drugega dela, vendar je delodajalec
dolžan zagotoviti varno in zdravo delo tudi v izjemnih okoliščinah.
Glede zagotavljanja zaščitnih ukrepov je treba upoštevati navodila NIJZ.
Ali delodajalec lahko odredi opravljanje dela na drugem kraju kot je kraj, kjer delavec običajno
opravlja svoje delo?
Zaradi prisotnosti izjemnih okoliščin lahko delodajalec odredi opravljanje dela na drugem kraju.
Kakšne pravice ima delavec, ki ga je delodajalec poslal z delovnega mesta domov zaradi situacije v
povezavi s koronavirusom?
V kolikor gre za situacijo nemožnosti zagotavljanja dela, lahko delodajalec odredi začasno čakanje na delo
doma, delavec je upravičen do nadomestila plače v višini 80% osnove.
V kolikor gre za navodilo delodajalca, naj delavec ostane doma v smislu navodila zdravi osebi (ker je prišel
iz ogroženega območja ali bi lahko bil v stiku z okuženo osebo, pa mu ni odrejena karantena z odločbo), je
upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.
Celoten dokument je dosegljiv na tej povezavi (vir).
