Vrste odpovedi delovnega razmerja in njihove značilnosti
Pogodba o zaposlitvi lahko preneha samo na način, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). V tem članku z vami delim vrste prenehanja delovnega razmerja in nekaj njihovih značilnosti.
V skladu s 77. členom ZDR-1 pogodba o zaposlitvi preneha veljati:
- s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
- s smrtjo delavca ali delodajalca, če gre za fizično osebo,
- s sporazumom,
- z redno ali izredno odpovedjo,
- s sodbo sodišča,
- po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1
- v drugih primerih, ki jih določa ZDR-1.
S potekom časa
S potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena prenehajo pogodbe sklenjene za določen čas.
V tem primeru gre za odpoved brez odpovednega roka, s potekom časa za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je opravljeno delo, ali pa se izpolni razlog, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena.
Delavec ima v tem primeru tudi pravico do odpravnine.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Če pa je bila pogodba za določen čas sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 prej omenjene osnove.
Odpravnina ob prenehanju pogodbe za določen čas, ki traja več kot leto dni, znaša 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del, za vsak mesec dela.
Primer:
Odpravnina za pogodbo v trajanju od enega meseca do enega leta pri osnovi 1.000,00 EUR znaša 200,00 EUR.
Pogodbe sklenjene za določen čas lahko v skladu z 2. odstavkom 79. člena prenehajo tudi pred potekom časa, če se o tem pogodbeni stranki sporazumeta, ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z ZDR-1.
S smrtjo delavca oz. delodajalca, če gre za fizično osebo
V skladu z 80. členom ZDR-1 pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delavca ali s smrtjo delodajalca, če je ta fizična oseba, razen če z njeno dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njen naslednik.
Prenehanje pogodbe s sporazumom
Pogodba o zaposlitvi lahko v skladu z 81. členom ZDR-1 preneha tudi s pisnim sporazumom med strankama. Ta mora biti nujno v pisni obliki, običajno pa se udejstvuje, kadar je v interesu obeh strank, da se pogodba o zaposlitvi preneha.
V tem primeru delavec ni upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, o tem pa ga mora delodajalec tudi pisno obvestiti, sicer pa to ne vpliva na veljavnost samega sporazuma. Prav tako mu v tem primeru ne pripada odpravnina, razen v primeru upokojitve.
Pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi s sporazumom je pomembno tudi to, da je to dejanska volja obeh strank in da ni sklenjen pod prisilo. Pomembno je, da se določi datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi in da se uredijo morebitna nerešena vprašanja.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za enostransko izjavo volje ene od pogodbenih strank (delavca ali delodajalca), ki povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Kadar se pogodoba o zaposlitvi odpove z odpovednim rokom gre za redno odpoved, v zakonsko določenih primerih pa lahko stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi tudi brez odpovednega roka – izredna odpoved. Vsaka stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti in ne po določenih določbah.
Tako redna, kot tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora biti obvezno vročena drugi stranki v pisni obliki. Odpoved se v obeh primerih vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico, ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.
- Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ta odpoved ne povzroči prenehanja pogodbe takoj, ampak šele z iztekom odpovednega roka.
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa lahko redno odpove le, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved.
Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca so:
- poslovni razlog – ta je na strani delodajalca in ne delavca, ker preneha potreba po opravljanju določenega dela iz ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov,
- razlog nesposobnosti – če delavec ne dosega pričakovanih rezultatov ali dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, če ne izpolnjuje pogoje za opravljanje dela in če ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti,
- krivdni razlog – če delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
- nezmožnost opravljanja dela zaradi invalidnosti
- neuspešno opravljeno poskusno delo.
Kadar odpoveduje delodajalec, mora odpoved vsebovati obrazložitev dejanskega razloga za odpoved. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, zakon predvideva možnost delodajalca, da delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Kaj pa minimalni odpovedni roki?
Odpovedni rok je časovno obdobje, ki prične teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (ali kadar sta se stranki dogovorili), po njegovem preteku pa delavec več ni v delovnem razmerju.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca, je ob neuspešno opravljenem poskusnem delu odpovedni rok 7 dni.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpovedni rok 15 dni, če je zaposlitev trajala do enega leta in 30 dni, če je zaposlitev trajala več kot eno leto. S kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, ta pa ne sme presegati 60 dni.
V primeru redne odpovedi pogodbe s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok v primeru zaposlitve, ki je trajala manj kot eno leto 15 dni, če je ta trajala 1-2 leti 30 dni, če pa je delavec zaposlen več kot dve leti, se odpovedni rok podaljša za 2 dni za vsako dodatno leto zaposlitve, največ pa lahko traja 60 dni.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga pa je odpovedni rok 15 dni. K dobi zaposlitve pa se prišteva tudi doba zaposlitve pri delodajalčevih prednikih.
Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o denarnem plačilu, ki nadomešča odpovedni rok, ta pa mora biti v pisni obliki.
Če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve, za katero mora prejeti nadomestilo plače, v trajanju najmanj dve uri na teden.
Kako pa je z odpravnino?
Kadar delodajalec odpove pogodbo iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je delavec upravičen do odpravnine. Osnova za izračun le-te je mesečna plača, ki jo je, ali ki bi jo delavec prejemal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Delavcu pripada odpravnina v višini:
- 1/5 prej omenjene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je bil pri njem zaposlen več kot eno do deset let,
- 1/4 prej omenjene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je bil pri njem več kot 10 do 20 let,
- 1/3 prej omenjene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je bil pri njem zaposlen več kot 20 let.
Kalkulator odpravnine:
Izredna odpoved
Izredno lahko pogodbo o zaposlitvi odpovesta delavec in delodajalec, če obstajajo zakonsko določeni razlogi in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih stranki ni več mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – zato delovno razmerje preneha takoj.
Izredno odpoved mora stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve zakonsko določenega razloga, ki upravičuje izredno odpoved, ali v 6 mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga mora stranka podati odpoved v 30 dneh ali ves čas, ko je možen kazenski pregon (od nastanka vzroka).
Razlogi za izredno odpoved na strani delavca (delodajalec odpove pogodbo):
- delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, ta pa ima vse znake kaznivega dejanja,
- delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
- če je delavec v postopku izbire (pri zaposlovanju) predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
- če delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za odsotnost pa ne obvesti delodajalca,
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
- če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
- če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, ali odpotuje iz kraja svojega bivanja brez njegove odobritve.
Delavec v teh primerih nima pravice do odpravnine in odpovednega roka.
Razlogi za izredno odpoved na strani delodajalca (delavec odpove pogodbo):
- če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- če delavcu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače, ali mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
- delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje in zdravje,
- mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave (diskriminacija),
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu.
Pred izredno odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti ali obvestiti inšpektorat za delo o kršitvah. Če delodajalec ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja ali ne odpravi kršitve v treh dneh po prejemu pisnega opomina, lahko delavec v 30 dneh odpove pogodbo o zaposlitvi.
V teh primerih je delavec upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča (118. člen ZDR-1)
Če sodišče ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitve, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko na predlog ene od strank ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja, ter mu prizna ustrezno denarno povračilo na podlagi 2. odstavka 118. člena ZDR-1. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja (tudi če ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi) in ugotovi, da je pogodba neveljavna in s tem razveže delovno razmerje.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu (119. člen ZDR-1)
Gre za posebne primere, ko pogodba o zaposlitvi preneha že po samem zakonu. To se zgodi, kadar je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije ali o pridobitvi pravice do pokojnine in postane pravnomočna. Prav tako pa pogodba o zaposlitvi preneha že po samem zakonu v primeru, ko jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, ter mu preneha delovno dovoljenje v skladu z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT).
Za dodatna vprašanja in pomoč glede odpovedi delovnega razmerja in pogodbah o zaposlitvi nasploh, smo vam na voljo na info@pro-nobis.si.
